Sveti oče Frančišek je v letošnjem adventnem času sprejel delegacijo iz Peruja, od koder prihajajo jaslice, ki letos krasijo Trg sv. Petra, ter delegacijo iz Trentina, ki je podaril božično drevo. Dejal je: »Osebe v jaslicah, ki so narejene iz materialov in oblačil, ki so značilna za tista področja, predstavljajo andska ljudstva in simbolizirajo univerzalni klic k zveličanju. Jezus je namreč prišel na zemljo v konkretnosti nekega ljudstva, da bi rešil vsakega moškega in žensko, vseh kultur in narodnosti. Postal je majhen, da bi ga lahko sprejeli in prejeli dar Božje nežnosti. Smreka je znamenje Kristusa, drevesa življenja (prim. Raz 2,7), drevesa, do katerega človek ni imel dostopa zaradi greha (prim. 1 Mz 2,9). Toda z božičem se je božje življenje združilo s človekovim. Božično drevo torej spominja na ponovno rojstvo, na dar Boga, ki se za vedno združi s človekom, ki nam podarja svoje življenje. Luči na smreki spominjajo na Jezusovo luč, luč ljubezni, ki še naprej sveti v nočeh sveta.«
Dragi prijatelji, to je božič, ne dopustimo, da bi ga izpridila potrošništvo in brezbrižnost. Njegovi simboli, predvsem jaslice in okrašeno drevo, nas vračajo v gotovost, ki napolnjuje naša srca z mirom, v veselje zaradi učlovečenja, k Bogu, ki postane bližnji: on živi z nami, našim dnevom daje ritem upanja. Drevo in jaslice nas uvajajo v tisto tipično vzdušje božiča, ki je del dediščine naših skupnosti: ozračje, bogato z nežnostjo, podelitvijo in družinsko intimo. Ne živimo nepristnega, skomercializiranega božiča! Dopustimo, da nas ovije Božja bližina, ki je sočutna, ki je nežna; dopustimo, da nas ovije božično vzdušje, ki nam ga prinašajo v srce umetnost, glasba, pesmi in običaji.
Bog prihaja, da bi prebival z ljudmi, zemljo izbere za svoj dom, da bi ostal z nami in sprejel stvarnost, kjer preživljamo svoje dneve. To je tisto, kar nas učijo jaslice. Bog se ob božiču ne razodeva kot nekdo, ki je visoko, da bi vladal, ampak kot Tisti, ki se poniža, majhen in ubog, kot sopotnik, da bi služil: to pomeni, da moramo, če želimo biti podobni njemu, slediti poti ponižanja, služenja. Da bi bil božič resnično božič, ne pozabimo tega: Bog prihaja, da bi bil z nami in nas prosi, naj poskrbimo za brate in sestre, zlasti za najrevnejše, najšibkejše in najbolj krhke, ki so v nevarnosti, da bi bili zaradi pandemije še bolj potisnjeni na rob. Tako je prišel Jezus in na to nas spominjajo jaslice.
Vodstvo Aninega sklada si želi še naprej prizadevati, da bi Anin sklad bil družinam v duhovno in materialno pomoč pri rasti in utrjevanju družinskega življenja. K temu veliko prispevate najprej družine, ki nam zaupate a tega ne bi bilo brez pomoči vas, spoštovani dobrotniki in dobrotnice.
Iskrena hvala vsem in Gospod naj vam povrne.
Blagoslovljene božične praznike in vse dobro v letu, ki prihaja.
p. Milan Kos
predsednik Ustanove Anin sklad