^Na vrh
  
  
  
Get Adobe Flash player

Prijava

Rad bi pomagal

Kako izpolniti položnico:

IBAN: SI56 0430 2000 3334 262

Koda namena: CHAR
Namen: Pomoč družinam z več otroki
BIC banke prejemnika: KBMASI2X

Referenca: SI00 datum
Ime in naslov: Ustanova Anin sklad, Poljanska 6, Ljubljana

 

Škofovsko posvečenje

skofovsko posveenje 1 20141124 2076936992

Msgr. Stanislav Zore je med slovesno sveto mašo v ljubljanski stolnici prejel škofovsko posvečenje in bil umeščen za 36. rezidencialnega škofa ljubljanske nadškofije. Škofje posvečevalci so bili nuncij mons. Juliusz Janusz, novomeški škof msgr. Andrej Glavan in celjski škof Stanislav Lipovšek. Slovesnosti se je udeležil tudi kardinal Franc Rode.

Več >>>

Slike

 

Nuncij: škof je predvsem pastir, blizu ljudem

Apostolski nuncij v Sloveniji nadškof Juliusz Janusz je v nagovoru po evangeliju spregovoril o prazniku Kristusa kralja vesoljstva, katerega vir dostojanstva ni posvetna oblast, ampak žrtev na križu. Pravi Kristusovi učenci zato po njegovih besedah ne pričakujejo, da bodo imeli oblast tega sveta, a po drugi strani ne morejo biti ravnodušni, če drugi nočejo spoštovati zakonov Stvarnika, Kralja vesoljstva. »Zato je naloga kristjanov pričati o vstajenju in prenašati sporočilo, da je umrli in vstali Kristus Kralj vesoljstva in da je za nas Pot, Resnica in Življenje«.

Zatem pa je spregovoril o vlogi škofa, ki je »po božji ureditvi naslednik apostolov po Svetem Duhu, ki mu je dan, postavljen za pastirja Cerkve kot učitelj nauka, duhovnik svetega bogočastja in služabnik v vodstvu«. Izpostavil je prednostne naloge škofov, o katerih je nedavno govoril tudi papež Frančišek. Škof je najprej tisti, ki ve, kako s Cerkvijo postati priča Jezusovega vstajenja. Zato je mučenec Vstalega. »Pogum umiranja, velikodušnost v podaritvi svojega življenja in použivanja za čredo so zapisani v genski zapis škofovske službe. Odpovedi in žrtve so prirojene škofovskemu poslanstvu. Škofovska služba zato ni sama sebi namen, ampak je za Cerkev, za čredo, za druge, zlasti za tiste, ki jih svet odklanja«, je poudaril nadškof Janusz. Škof pa mora po njegovih besedah kot pričevalec vstajenja oznanjevati evangeljsko besedo. Da bi ostal zvest besedi Resnice, pa mora biti človek molitve. Papežu pa je po nuncijevih besedah najbolj pri srcu ob imenovanju škofa zagotovilo, da je kandidat pastir. Škof naj bo torej blizu ljudem. »O tej skrbi za Božje ljudstvo nam govori današnji praznik Kristusa, Kralja vesoljstva, ki ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi on stregel«. Hkrati pa je nadškof Janusz spomnil na današnji evangelij, ki nas spominja, da nas bo Kristus Kralj na poslednji sodbi sodil o tem, kako smo ravnali z najbolj potrebnimi.

Ob sklepu je poudaril, da prvič v petsto letih ljubljanski nadškof postaja brat frančiškan, čeprav je zgodovina nadškofije prepojena z navzočnostjo frančiškanov in njihovo pastoralno aktivnostjo. Zatem pa je pojasnil bližino stolnice s provincialno hišo na Prešernovem trgu. »Na poti od Prešernovega trga do stolnice lahko izberete enega od treh mostov, ki se stekajo in se povežejo na drugi strani brega. Morda je občasno v škofiji tako, da škofijski duhovniki izberejo en most, redovniki in redovnice drugi in končno verniki tretjega. Moje in naše želje so, da bi ta različnost poti, ki je upravičena, vodila do stolnice, do škofa, kot porok edinosti, da bi skupaj šli pod njegovim vodstvom Kristusu naproti«. To je namreč tudi želja, ki jo je papež izrazil v buli imenovanja nadškofa Zoreta, v kateri spodbuja duhovnike in vernike nadškofije, da »sprejmete tega vašega duhovnega učitelja, mu zvesto sledite in mu pomagate z deli in molitvami«. Na kratko se je dotaknil še gesla novega nadškofa Veselite se v Gospodu, ki je po nuncijevih besedah dobro voščilo za vso katoliško Cerkev v Sloveniji, ki mora pred številnimi izzivi na novo pridobiti zaupanje in lepoto tega, da smo kristjani.

Prisotni škofje

Med ordinariji nadškofi so somaševali nadškof iz Salzburga Franz Lackner, beograjski nadškof Stanislav Hočevar, goriški nadškof Carlo Roberto Maria Redaelli, tržaški nadškof Giampaolo Crepaldi in nadškof iz Reke Ivan Devčić.

Škofa ordinarija iz Slovenije sta bila: koprski škof Jurij Bizjak in murskosoboški škof Peter Štumpf; iz sosednjih držav pa celovški škof Alois Schwarz, varaždinski škof Josip Mrzljak, puljsko poreški škof Dražen Kutleša in banjaluški škof Franjo Komarica.

Slovesnosti sta se udeležila tudi dva pomožna škofa in sicer ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik in zagrebški Mijo Gorski. Upokojeni škofje pa so bili: goriški nadškof Dino De Antoni, škof iz Linza Maximilian Aichern, ter Metod Pirih, Jožef Smej, Alojz Uran in Franc Kramberger.

Slovesnosti so se udeležili tudi predsednik republike Borut Pahor in predsednik vlade Miro Cerar, ter predsednik državnega zbora Milan Brglez.

PAPEŽEVO PISMO

Pred obredom posvetitve je msgr. Vinko Vegelj zbranim prebral naslednje papeževo pismo:

"Frančišek, škof, služabnik božjih služabnikov, ljubljenemu sinu, Stanislavu Zoretu iz reda manjših bratov, doslej tega reda provincialnemu ministru v Sloveniji, izbranemu za ljubljanskega nadškofa metropolita, pozdrav in apostolski blagoslov. Ker zelo cenimo sinovsko ljubezen in vztrajno služenje, ki ju naklanjata sveti Frančišek Asiški in njegov red vesoljni katoliški Cerkvi, kličemo njegovo nebeško varstvo in njegovim bratom radi zaupamo tudi opravljanje težjih nalog. Ker je bilo torej potrebno poskrbeti za metropolitansko Cerkev v Ljubljani, ki se ji je zaradi odpovedi častitljivega brata Antona Stresa izpraznil sedež, smo zaupljivo pomislili, da si ti, ljubljeni sin, obdarjen z ustreznimi vrlinami in darovi ter izkušen v upravljanju, zato ti zaupamo vodenje te skupnosti. Iz polnosti naše apostolske oblasti te torej, potem ko smo prejeli mnenje Kongregacije za škofe, postavimo za nadškofa metropolita ljubljanskega sedeža in ti podeljujemo dolžne pravice in nalagamo ustrezne dolžnosti. Pred škofovskim posvečenjem kjerkoli zunaj mesta Rima, ki ga moraš prejeti od kateregakoli katoliškega škofa, pri čemer je treba spoštovati naročila bogoslužnih uredb, je nujno, da po ustaljenem običaju izpoveš vero in izrečeš prisego zvestobe nam in našim naslednikom. Poskrbel boš tudi, da boš to naše pismo objavil duhovščini in ljudstvu svoje nadškofije, ki jih vztrajno spodbujamo, naj te sprejmejo za svojega duhovnega učitelja, zvesto hodijo za teboj in te podpirajo z molitvami in dejanji. Slednjič pa te, ljubljeni sin, izročamo priprošnji Bogorodice Brezmadežne Device Marije, svetega Frančiška in drugih blaženih tvoje domovine in tvoje redovne družine. Ko sprejemaš to odgovorno službo, si izprosi nenehno Božjo pomoč in marljivo poučuj, da je večno odrešenje mogoče doseči samo po veri v Jezusa Kristusa. »Najvišji Oče nam je po svojem svetem angelu Gabrielu oznanil, da bo njegova Beseda, tako zelo vzvišena, tako sveta in tako veličastna, prišla iz nebes v telo Device Marije. Iz Marijinega telesa si je privzela resnično meso naše človeškosti in krhkosti« (Sv. Frančišek Asiški, Pismo vsem kristjanom II, 4)."

Dano v Rimu pri sv. Petru, 4. oktobra, na slovesni praznik sv. Frančiška Asiškega, leta Gospodovega 2014, v drugem letu našega papeževanja.

Frančišek

POSVETILNA MOLITEV

Nadškof posvečevalec je nato izbranemu zastavil devet vprašanj, ob katerih je ta izpovedal svojo vero in pripravljenost služiti Kristusu v zboru naslednikov apostolov ter skrbeti za oznanjevanje neokrnjenega razodetega nauka. Sledile so še litanije vseh svetnikov. Nadškof Stane Zore je v tem času v znamenje ponižnosti ležal na stopnicah.

Sledilo je posvečenje z naslednjo posvetilno molitvijo:

Nuncij: Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, Oče usmiljenja in Bog vse tolažbe, ki prebivaš na višavah in gledaš na vse, kar je nizko, ter poznaš vse, preden se rodi, ti si uredil Cerkev z besedo svoje milosti; ti si od začetka v Abrahamu izvolil rod pravičnih; postavil si voditelje in duhovnike; svojega svetišča nisi pustil brez služabnikov; že od vekomaj si hotel, naj te slavijo tisti, ki si jih izbral.

Škofje posvečevalci: Izlij sedaj na tega izbranega svojo moč tistega Svetega Duha, ki si ga dal svojemu ljubljenemu Sinu Jezusu Kristusu. Ta ga je podaril apostolom, ki so tebi v neminljivo

slavo in čast po vseh krajih ustanovili Cerkev kot tvoje svetišče.

Nuncij: Daj, Oče, ki poznaš naša srca, naj ta tvoj služabnik, ki si ga izbral za škofovsko službo, pase tvojo sveto čredo; naj bo tvoj veliki duhovnik brez graje in ti služi noč in dan; naj si neprenehoma prizadeva, da nam boš naklonjen in naj ti prinaša darove tvoje svete Cerkve. Kot veliki duhovnik naj ima v moči Svetega Duha oblast odpuščati grehe, kakor si ti naročil. Po tvoji volji naj razdeljuje službe in naj vsako vez razvezuje s tisto oblastjo, ki si jo dal apostolom. Naj ti bo všeč zaradi krotkosti in čistega srca, da se ti bo daroval v prijeten dar po tvojem Sinu Jezusu Kristusu. Po njem je tebi s Svetim Duhom v sveti Cerkvi slava in oblast in čast zdaj in vekomaj.

Sledilo je maziljenje glave, izročitev evangeljske knjige, prstana, mitri in pastirske palice ter nato še ustoličenje novega nadškofa.

Škof si ob posvečenju izbere škofovsko geslo in škofovski grb. Stanislav Zore si je za geslo izbral svetopisemske besede Veselite se v Gospodu.

Grb ljubljanskega nadškofa metropolita msgr. Stanislava Zoreta je upodobljen na poznogotskem ščitu španske oblike in je deljen, precedenčno prvo polje pa sekano. Na prvem, modrem polju, je osemžarna zlata (rumena) zvezda, na drugem – rdečem je zelena odrezana vejica s tremi zelenimi lipovimi listi in na precedenčno tretjem – srebrnem (belem) polju t. i. Frančiškov grb – ob vznožju črnega latinskega križa na belem oblaku prekrižani stigmatizirani roki Kristusa in sv. Frančiška.

Simboliko treh znamenj lahko razložimo tudi tako: zvezda na modrem polju predstavlja Marijo, zvezdo nove evangelizacije, vejica z lipovimi listi predstavlja slovenski simbol in spominja na njegovo domačijo v Znojilah, kjer se po domače reče »pri Zalipnikovih«, frančiškanski simbol v spodnji polovici pa predstavlja redovniško vejo, iz katere novi nadškof prihaja. Vse tri barve –bela, modra, rdeča – pa aludirajo tudi na slovenske narodne barve.

Nadškof Zore: vašega veselja vam ne bo nihče vzel!

Nadškof Stanislav Zore se je ob sklepu svete maše najprej zahvalil Bogu in ga prosil, naj mu stoji ob strani. Zahvalil se je papežu Frančišku za imenovanje ter apostolskemu nunciju in škofoma soposvečevalcema iz katerih rok je postal deležen polnosti duhovništva. Prosil jih je tudi za molitve. Zahvalil se je tudi predhodnikom na ljubljanskem škofovskem sedežu, še posebej nadškofu Antonu Stresu in administratorju Andreju Glavanu. »Po vajini zaslugi sprejemam nadškofijo, ki je ves čas ostajala zvesta poslanstvu služenja ljudem«, je dejal.

Nadškof Zore je nato Bogu izročil svoje pokojne starše. »Po njiju sem začel živeti, vzgajala sta me v veri in me učila moliti. Ob njiju sem spoznaval vrednost dela in ob njiju sem se učil spoštovati človeka in stvarstvo«. Zato je sebe in svoje poslanstvo izročil njuni priprošnji.

Zahvalil se je sestrama Cirili in Jožici ter bratu Franciju, s katerimi so se učili vse deliti med seboj in živeti drug za drugega.

V zahvali pa se je nadškof Zore posebej spomnil tudi sošolca Jerneja, ki ga je v prvem letniku gimnazije povabil k frančiškanom v Kamniku, ter bratom Frančiškanom s katerimi že 4o let hodi po skupni poti. »Dragi bratje, hvala vam za besede spodbude, za zgled življenja, za pričevanje vere in navdušenja v služenju Bogu in ljudem. Hvala vam za potrpljenje in odpuščanje, ki sem ju bil deležen. Hvala vam za vaše bratstvo«, je dejal.

Zahvalil se je tudi vsem, ki molijo zanj in jih prosil še naprej za molitve, ter tudi vsem, ki so pripravili današnjo slovesnost, med njimi tudi Televiziji Slovenija in Radiu Ognjišče, ki sta omogočila, »da se je ljubljanska stolnica lahko razširila na domove vseh, ki so želeli biti z nami, pa niso mogli priti v stolnico«.

V zahvali se je na poseben način srečal z vsemi, ki v sebi čutijo duhovni poklic. »Poklical nas je isti Gospod Jezus Kristus in navdihuje in vodi nas isti Sveti Duh, zato storimo vse, da bomo med seboj živeli edinost, da bo svet tudi po tej edinosti veroval v Jezusa Kristusa«.

Za navzočnost na slovesnosti se je zahvalil predstavnikom političnega, gospodarskega, kulturnega in znanstvenega sveta. »Verjamem, da si bomo v pristnem spoštovanju in iskrenem sodelovanju vsak na svojem področju prizadevali za dostojanstvo vsakega, zlasti pa najbolj obrobnega in pomoči potrebnega človeka«, je poudaril.

Pozdravil je tudi predstavnike sestrskih cerkva in drugih verskih skupnosti v Sloveniji. »Vaša prisotnost je zagotovilo, da se hočemo srečevati in delati v duhovni blagor naših ljudi«.

Ob koncu bi se je še posebej zahvalil vsem bolnim, ostarelim in osamljenim, »ki iz dneva v dan pred Boga prinašate daritev svojega križa in nenehno molitev«. Zagotovil jim je, da bo tudi sam povezan z njimi v molitvi. »Kadar bo le mogoče, se bom z vami združil v molitvi rožnega venca ob Radiu Ognjišče, da bomo molili drug z drugim in drug za drugega«.

Svoj nagovor zahvale pa je takole sklenil: »Vsem Vam, pomembnim in preprostim, učenim in neukim, zdravim in bolnim, starim in mladim, svetim in grešnim, vsem kličem, veselite se v Gospodu, in vašega veselja vam ne bo nihče vzel. Mir in dobro, bratje in sestre«.

SLOVO OD FRANČIŠKANOV

Pred slovesnostjo so se v frančiškanski cerkvi na Tromostovju v Ljubljani, kjer je p. Stane Zore do imenovanja za nadškofa deloval kot provincial frančiškanov v Sloveniji, od njega poslovili sobratje frančiškani ter drugi redovniki in laiki ter mu izročili priložnostna darila.

Sledila je procesija do sedeža Nadškofije Ljubljana, ob 15. uri pa slovesna sveta maša v ljubljanski stolnici.

Ustanova Anin Sklad
Poljanska 6
P.P. 2031
1000 Ljubljana
Telefon: 0590 355 30
GSM: 040 770 222
anin.sklad@rkc.si

Dežurstvo v pisarni:
vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu od 13.00 do 15.30

Copyright © 2013. Anin sklad Rights Reserved.