Družinski dan 2010

Kljub slabemu vremenu se je v soboto, 8. maja 2010 v Šentjakob pripeljalo veliko število družin na tradicionalni družinski dan Aninega sklada.

Srečanje smo pričeli ob 10. uri s sveto mašo v župnijski cerkvi, ki jo je daroval frančiškanski provincial p. Stane Zore, OFM. Mladi anIMAtorji anINega sklaDA so za uvod v maši in kesanje pripravili koreografijo:

Ob 12. uri se nam je pridružil dramski igralec Gregor Čušin z monodramo Jona - besni prerok.

Popoldansko druženje in program smo morali zaradi vedno močnejšega dežja prekiniti, vendar naj kljub temu slike spregovorijo o prijetnem vzdušju medsebojnega sprejemanja.

Ana Kos: Pred nami je bil Gregor Čušin s svojim besnim prerokom Jono (jaz sem pred kratkim tudi pisala o Joni.). On res pripoveduje tako živo, tako izrazito, da ob njem pomislim, da potrebuje samo sebe tam na odru, nobenih rekvizitov, nobenih kulis, nobenih pripomočkov. Sveto pismo in on. Bog in on.

Želel nam je povedati, da naj bomo kristjani sedaj. Ne kristjani nekoč. In tako tudi on razmišlja skozi stare svetopisemske zgodbe o sodobnem življenju tako sebe kot nas ljudi sploh. Ob Jonu je povedal še marsikaj drugega. Saj vendar ne gre samo za preroka Jona, temveč za nas danes - za nas, kako bomo živeli svoje krščanstvo.

Mene so se posebno dotaknile zapovedi! Deset božjih zapovedi!

No, nekako tako velja, da zapovedi veljajo za vse ljudi po vsem svetu in ne glede na veroizpoved in ne glede na to, če se ljudje čutijo verne ali ne.

Pa jih poglejmo, take, kot jih ponavadi povemo: Veruj v enega Boga! Ne skruni Božjega imena! Posvečuj Gospodov dan! Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji. Ne ubijaj! Ne nečistuj! Ne kradi! Ne pričaj po krivem! Ne želi svojega bližnjega žene! Ne želi svojega bližnjega blaga! Primerjaj tukaj: 2Mz 20, 1-17!

Gregor Čušin je govoril o nas ljudeh v podobi potrošništva. Zapovedi so v paketu, skupaj! Vse ali nič! Vse ali smrt! Ljudje bi pa radi vse po svoje, priredili in prikrojili si, radi bi naročili zapovedi po svoji želji: Dajte mi jih le sedem! Nimam prostora za vse! Ta mi ni všeč, ta je preozka, ta preširoka, ta me tišči, ta mi dol visi ...

Ja, res, prav tako je danes (morda ne le danes?), ko marsikateri človek hoče vse po svoje in ko postavi svoje želje na mesto Boga - in potem trdi, da posluša Boga, a v resnici posluša le svoj ego.

Čušinova podoba me je spomnila na mojo srednješolsko profesorico, ki je povedala, da je videla v knjigarni, kako je nek kupec rekel prodajalki (morda je bila pa kupka!): "Še tistile dve zeleni knjigi mi dajte, pašeta k pohištvu v dnevni sobi!"

Zelo rada imam živa razmišljanja ob Svetem pismu. Ne potrebujem toliko razlag, kaj in kako natančno je kaj bilo - predvsem si pa želim najti vedno znova živo Božjo besedo, živo zame - tukaj, zdaj ...

Tako mi je takole darilo, kot je obisk Gregorja Čušina - obisk družin Aninega sklada - zelo pri srcu!

V soboto, 8. maja, smo se zbrale družine Aninega sklada v Šentjakobu pri sestrah usmiljenkah. Kot ponavadi enkrat letno pomladi pri njih.

Na koncu maše, pri kateri je gostolelo od čebljanja otrok in katero so pomagali oblikovati animatorji iz naših družin in iz sestrske skupnosti, je p. Stane tako simpatično rekel: "Bogu se bomo zahvalili, če bo sonček, Bogu se bomo zahvalili, če bo dežek, za vse, kar nam bo Bog dal, se bomo zahvalili!"

Nebo namreč je bilo to soboto kar zelo radodarno z dežjem!

A vendar so se otroci takoj po maši vsuli na igrala, marsikdo se je veselil iger na igrišču. Kljub dežju je bilo zelo lepo. Srečali smo se med seboj, čeprav je kapljalo na nas! Pa saj je dež tudi blagoslov!

Mnoge te ljudi srečam v glavnem res le na naših srečanjih. In se tega že vnaprej veselim! V soboto smo nekateri skupaj podoživeli tudi duhovno obnovo, ki smo jo imeli starši pred dvema mesecema: pustila je sledove, tema se nas je močno dotaknila - sploh taka, kot je bila izpeljana. Voditelj se je prilagodil nam, nas je začutil.

Sestre so nas povabile potem v samostan, da smo lahko pod streho jedli. Sem se hecala, da ženski samostan ni več samo ženski.

Hvala vsem, ki ste pomagali pri tem, da nam je bilo lepo, da smo bili lahko skupaj, (srečati prijatelje je zaklad!), da smo bili siti in napiti, da smo se lahko umaknili pod streho, če je bilo komu preveč "zalivanja"!

Naj bo blagoslovljeno vse, kar se je v soboto dogajalo v Šentjakobu!

več na