^Na vrh
  
  
  
Get Adobe Flash player

Prijava

Rad bi pomagal

Kako izpolniti položnico:

IBAN: SI56 0430 2000 3334 262

Koda namena: CHAR
Namen: Pomoč družinam z več otroki
BIC banke prejemnika: KBMASI2X

Referenca: SI00 datum
Ime in naslov: Ustanova Anin sklad, Poljanska 6, Ljubljana

 

Prispevki

Duhovno-počitniško druženje v Kančevcih

kanevci 2016 98 20160707 1866561789Od 25. do 30. junija 2016 so se v Domu duhovnosti Benedikt pri kapucinih v Kančevcih zbrale družine Aninega sklada na duhovno-počitniškem druženju. Srečanje sta vodila kapucina br. Primož Kovač in br. Joško Smukavec.

 

v   Sobota 25. 6.

Bil je lep sončen dan in praznik Dan državnosti. Družine so prihajale v Dom duhovnosti Benedikt iz različnih koncev naše lepe domovine. Zbiranje se je začelo okrog 12h. Zbralo se je sedem družin oz. iz nekaterih le del in usmiljenka s. Marija Dolenec. Ob 13h nas je čakalo odlično kosilo, pripravljeno z ljubeznijo.

 

Popoldansko druženje se je začelo s svetopisemsko zgodbo o Egiptovskem Jožefu, ki jo je pripravil kapucin br. Primož Kovač in smo jo po delih prebirali vsak dan. Za začetek je bil odlomek v katerem se je Jožef predstavil. Sledila je predstavitev družin: vsaka družina je imela deset minut časa, da nariše predstavitev svoje družine. In ta izdelek je potem krasil vrata sobe v kateri je družina bivala. Po predstavitvi je sledil še en delček zgodbe v katerem Jožef razkriva svoje sanje. Nato je vsaka družina napisala nekaj lepega za vsako družino. Ta pisma, ki so nastala, so si podelili za pozdrav miru med sveto mašo, ki smo jo obhajali v župnijski cerkvi sv. Benedikta.

       Za večer sta zakonca Žebovec pripravila proslavo ob dnevu državnosti, ki smo jo začeli s petjem himne in nadaljevali s prebiranjem odlomkov del prekmurskih avtorjev: prozni odlomek iz biografskega romana Jožefa Smeja Psalmi vaškega župnika; biografija Ivana Baše, njegove pesmi o treh prekmurskih Marijinih božjih poteh; odlomek iz romana Karoline Kolmanič Marta, ki pripoveduje zgodbo dekleta, ki je odšla delat v Nemčijo; odlomek iz avtobiografskega dela Zlate Volarič Koraki, ter nekaj pesmi haiku in nekaj aforizmov njenega moža Jožeta Volariča. Večer pa smo zaključili s pesmijo Angelček varuh moj.

v   Nedelja 26. 6.

      Dan smo začeli z jutranjo molitvijo v veliki dvorani in ga nadaljevali z zajtrkom. Tako je bilo vse dni, ki smo jih preživeli tukaj.

       Dopoldan smo se pridružili župnijski sveti maši in pri njej sodelovali. Ta dan so imeli srečanje tudi starejši in bolni župljani, ki ga je pripravila župnijska Karitas. Bilo je čudovito druženje generacij in veselje za vse.

        Popoldne smo se odpravili na izlet v Grad h Gradeški Mariji. Sprejel nas je g. župnik in nam na kratko predstavil zgodovino župnije in kraja. V cerkvi smo nato prebrali naslednji odlomek zgodbe o Egiptovskem Jožefu v katerem razkriva kako je iskal svoje brate in kaj se je zgodilo ko jih je našel. Starši so ostali v cerkvi z br. Primožem v pogovoru, otroci pa so se igrali na župnijskem dvorišču. Po nekako pol ure pa smo se zopet vsi zbrali v cerkvi in se priporočili Materi Božji z litanijami. Nato pa se peš odpravili še h gradu Goričko, ki je na hribu nad cerkvijo.

        Zvečer se nam je pridružila ga. Marija Šterbenc in večer družabnih iger preživela med nami. Bolj pozno zvečer se nam je pridružil tudi kapucin br. Joško Smukavec, ki  je skupaj z br. Primožem vodil te lepe dneve.

v   Ponedeljek 27. 6.

      Dopoldan smo se vsi skupaj zbrali v veliki dvorani. Tretjem del zgodbe o Egiptovskem Jožefu, ki smo jo poslušali, pripoveduje o suženjstvu. Starši so se preselili v manjšo dvorano k pogovoru z voditeljema, otroci pa so odšli na bližnje igrišče. Ker pa se je vreme hitro spremenilo in so že priletele prve kaplje dežja so se vrnili v hišo. Bratje kapucini imajo poskrbljeno tudi za take priložnosti, da se otroci igrajo v hiši in s tem nič ne motijo drugih.

        Ob dvanajstih smo se ponovno zbrali v veliki dvorani in obhajali sveto mašo. Pri njej smo seveda sodelovali s petjem, ki ga je ob zvokih kitare vodil br. Joško in branjem. Med nami so bili tudi pridni ministrantje, ki so poznali svoje dolžnosti in jih vestno tudi opravili.

        Za popoldan so bile predvidene športne igre, ker pa jih zaradi dežja ni bilo mogoče izvesti zunaj, smo jih spremenili in jih izpeljali notri. Ekipe so bile sestavljene iz dveh članov: otrok + otrok ali otrok + odrasel. Pomerile so se v  namiznem nogometu, namiznem tenisu in »balinčkanju«. Uprizorili smo prave male »olimpijske igre«, ki smo jih odprli s petjem himne in dviganjem zastave. Bilo je športno, prijateljsko, predvsem pa veselo družinsko vzdušje. Seveda smo dobili tudi zmagovalce.

        Večerni družabni program so nam pripravile mamice. Zabavali smo se ob igrah in petju. Zaključili pa s skupno molitvijo.

       

v   Torek 28. 6.

       Dopoldan smo se, kot dan prej, zbrali v veliki dvorani in poslušali četrti del zgodbe o Egiptovskem Jožefu. V tem delu pripoveduje o letih jetništva in kako je postal skrbnik celotnega Egipta. Starši so se umaknili v manjšo dvorano, otroci pa so bili lahko zunaj, ker je bil čudovit dan.

       Ob dvanajstih smo se zbrali za sveto mašo, ki smo jo obhajali zunaj pod drevesi v naravni kapeli. Bilo je posebno doživetje.

        Popoldanski čas je bil ta dan namenjen družini. Vsaka družina si ga je organizirala po svojih željah in možnostih.

        Za večerni program so bili tokrat zadolženi očetje. Pripravili so presenečenje ob kresu. Zbrali smo se pred hišo in skupaj odšli na poseben prostor, ki je zato pripravljen. Za ogrevanje smo se šli igro ali poznamo imena vsi vseh. Tudi petja in smeha ni manjkalo. Sledilo je presenečenje: očetje so pričevali o ljubezenskem trikotniku mož – žena – Bog. Tudi brata Primož in Joško sta prišla na vrsto in izjema »moškega večera« s. Marija. Po vsakem pričevanju je bila glasbena želja pričevalca. Ko se je stemnilo so prižgali kres, ki so se ga najbolj veselili otroci. Bil je nepozabni večer, ki smo ga zaključili z molitvijo.

v   Sreda 29. 6.

       Pozdravilo nas je lepo sončno jutro in zato smo se s še večjim veseljem odpravili na romanje k Rotundi sv. Nikolaja v Selo. Pred odhodom smo prebrali peti del zgodbe o Egiptovskem Jožefu v katerem govori, kako se je dal spoznati svojim bratom. Pot nas je vodila po gozdu in med polji. Tam smo imeli sveto mašo in po njej kosilo, ki nam ga je pripeljal kuhar iz Doma duhovnosti Benedikt. Okrepčani na duši in telesu smo se odpravili po isti poti nazaj v Kančevce. Polni dobre volje smo se po prihodu pod lipo okrepčali s sokom, lubenico in sladoledom. Bil je čudovit dan.

        Za večerni program so poskrbeli animatorji. Med njim so podelili diplome vsem družinam, ki so v torek sodelovale na »olimpijskih igrah«. Večer pa smo zaključili v kapeli z molitvijo pred Najsvetejšim.

v   Četrtek 30. 6.

       Kar prehitro je prišel zadnji dan in s tem zaključek našega srečanja. Kot že vse dni smo se tudi ta dan zbrali v veliki dvorani in z velikim zanimanje spremljali srečen razplet zgodbe o Egiptovskem Jožefu; po dolgih letih ločenosti so bili spet vsi skupaj. Starši so se umaknili v malo dvorano in naredili refleksijo tedna, otroci pa so v svoji igri in pogovoru uživali še to dopoldne.

       Ob dvanajstih smo se zbrali za sveto mašo, ki smo jo obhajali zunaj pod drevesi v naravni kapeli. Gospodu smo se zahvali za čudovite dneve, ki smo jih preživeli skupaj in ga prosili pomoči za vse dneve, ki sledijo.

       Po kosilu smo skrbno pospravili svoje sobe in se napolnjeni z novo energijo in veseljem odpravili vsak na svoj dom, z željo, da se na podobnih dneh ponovno srečamo čez leto dni.

                                                                                                 s. Marija Dolenec

Pričevanja družin:

  • »Kaj naj napišem vam, ki niste bili tu ali pa bili v mnogo bolj modernih velemestih, kot je ta mala vas Kančevci?! Mnogo tega je v meni. Tista molitev s patri kapucini ob šesti uri zjutraj. Vse tiste iskrene prošnje in zahvale staršev in otrok pri sveti maši. Večer, ki smo ga pripravili mi očetje – dedci, ko smo pričevali o ljubezenskem trikotniku med možem, ženo in Bogom. O tem, kako ljubimo svojo ženo že 15, 25, 35 in več let! O tistem presenečenju Mateju, ki ves dan, kljub mnogim pozornostim ni vedel, da ima prav on rojstni dan! Naj vam zaupam, da smo gledali tudi dve tekmi evropskega prvenstva v nogometu. In to na ogromnem platnu! Imeli smo prave olimpijske igre. Smo pa tudi pospravljali posodo. Vsak dan smo občudovali in se poglabljali v Egiptovskega Jožefa in imeli sveto mašo. Mnogo trenutkov sem preživel čisto sam v kapeli Leopolda Mandiča z Jezusom, mnogo s svojo družino in v stiku z vsemi vami. Veliko sem jokal in malo spal. Od polnosti in od sreče in od bližine Boga. Če rečete svojim največjim radostim Dubaj ali denar ali karkoli že bodi; potem verjemite tudi meni in moji družini, da smo imeli vse to tukaj, v tej hiši miru. Hvala Bogu, hvala vsakemu od vas, ki je podarjal delček sebe!«                                                                          

                                                                                                           Miran z družino

***

  • »Letos smo prišli v Kančevce, da bi se družili z družinami Aninega sklada. Najbolj nam je bilo všeč, ko smo se vsak večer družili, peli in se pogovarjali, ter igrali različne igre. Poleg odličnih obrokov, vsa pohvala kuharjema, je bilo zelo odlično, ko smo zakurili ogenj.«

                                                                                                             družina Golob

***

  • »Hvala za šestdnevno bivanje v Domu duhovnosti Benedikt, obdanem v mirno, zeleno okolje, dišečem vonju po lipi, kjer se nam je zaustavil čas. Tu smo dobili priložnost, da najdemo sebe, se zbližamo z možem, otroci, z drugimi družinami, si izmenjamo izkušnje, lepe in manj lepe trenutke. Hvala bratu Primožu in bratu Joškotu, ki sta nas s toplino, umirjenostjo, duhovno bogatimi besedami in skozi pesem ob igranju kitare, spremljala, nas nagovarjala v opoldanskih svetih mašah, jutranjih in večernih molitvah, dopoldanskih pogovorih o Egiptovskem Jožefu… Dotaknila se me je iskrenost, pozitivnost, preprostost bratov in pripravljenost poslušanja, ter razumevanje. Hvala. Lepa maša je bila v Rotundi sv. Nikolaja in se zaključila s kosilom v naravi. Otroci so bili v varnih rokah veselih animatorjev, se sprostili med seboj, igrali športne, družabne igre in spoznali nove prijatelje… Hvala kuharjema, ki sta odlično kuhala in poskrbela, da smo se starši lahko odpočili od loncev in kuhinje. Hvala, da ste nam omogočili, da smo se duhovno in telesno odpočili in nabrali moči, dobrih misli za naprej. Hvala za gostoljubje in odprtost, hvala za čas, ko ste bili z nami. Hvala vsem dobrotnikom Aninega sklada. Mir in vse dobro.«

                                                                                                       Mateja z družino

***

»Za nami so čudoviti dnevi našega skupnega druženja. K sebi nas je zbralo, za marsikoga od nas nepoznano pa vendar čarobno Prekmurje. Bog nam je res podaril toliko raznolikih koščkov domovine, ki pa jih poznamo šele, ko se jim približamo.
Tako je bilo tudi z našimi družinami, ki smo si upale stopiti druga proti drugi. Bogati dnevi od rojstnega dne naše ljube domovine, pa vse do konca meseca junija, ko smo skupaj preživljali trenutke  oddiha, sprostitve in počitka v domu duhovnosti v Kančevcih. Ne bom razčlenjevala vsakega dneva posebej: "Rada bi le podelila z vami to, kar smo si podaril, prejeli, doživeli ... Na prvem mestu bi izpostavila veselje, ki smo ga zopet začutili v sebi; tisto pravo otroško veselje, na katerega ob vseh obveznostih, skrbeh prevečkrat pozabljamo. Čutili smo ,kako dobro in prijetno je govoriti o lepih spominih, ko so nam možje pripravili nepozaben večer ob ognju. Tako smo z njimi zopet znova vzplamteli v naših srcih na novo tistega pravega ognja ljubezni, ki nas je povezal, da smo lahko možje in žene!  Bog daj, da bi bili vedno hvaležni za ta dar; dar, da sva si podarjena! Pa naši otroci; kako so čudoviti! Tu smo zopet videli njihove nedolžne oči, ki jih nemalokrat spregledamo, oči, ki kar kličejo po nas, da jih opazimo, vidimo, objamemo! Hvala Bogu, tu smo to doživeli!
Čutila sem delovanje sv. Duha, resnično, kjer je veselje, tam deluje ON. Začutili smo, da smo ustvarjeni tudi zato, da pomagamo nositi bremena drug drugemu. Bratje kapucini in sestra Marija, hvala Vam, da smo tudi preko Vas čutili povezanost z Bogom, ko smo skupaj molili, prepevali, se pogovarjali in darovali sv. maše. Res je lepo, ko smo združeni kot bratje, saj čutimo resnični božji objem in blagoslov. Zato gremo pogumno in odločno v nov dan, v novo življenje. Naj zaključim z besedami nam dragega blaženega Lojzeta Grozdeta: "Z Bogom sem močan za tri!" Še enkrat Bog povrni vsem našim dobrotnikom. Naj se naše veselje ne konča! Ostanimo povezani še naprej, dragi prijatelji!!!«
                                                                                                                   Danica Rihar

***

Družine, vključene v Anin sklad, smo imele po nekaj letih spet možnost preživeti nekaj počitniških dni, obogatenih z duhovnostjo. Povabljene smo bile v Kančevce, kjer imajo kapucini dom duhovnosti. Zbrale smo se v soboto, 25. junija, pri kosilu, poslovile pa v četrtek, 30. junija, po kosilu. Zbralo se nas je šest družin, od katerih so prišle štiri s skoraj vsemi člani, od ene starša z eno hčerko, ena mama pa je prišla sama. Ker smo se zbrali prav na državni praznik, na dan državnosti, smo zvečer priredili proslavo, na kateri smo prebirali odlomke iz del nekaterih prekmurskih pisateljev in poleg himne zapeli še nekaj ljudskih in domoljubnih pesmi.

In kako so potekali naši dnevi? Zjutraj smo imeli še pred zajtrkom skupno molitev, dopoldneve pa smo preživeli starši in otroci vsak posebej, razen nedeljskega, ko smo šli k župnijski maši. To je bilo še posebno doživetje, saj so imeli prav na to nedeljo tudi srečanje starejših in bolnih, po maši pa druženje in prigrizek na dvorišču, kamor so povabili tudi nas. Ob dopoldnevih smo se starši pod vodstvom bratov kapucinov Primoža in Jožka pogovarjali o egiptovskem Jožefu in prenašali spoznanja o njegovi vdanosti Bogu in ljubezni do družine na svoje življenjske situacije, otroci pa so se družili, pogovarjali in igrali pod vodstvom animatorjev, ki so prišli prav tako iz družin Aninega sklada – udeleženk počitniških dnevov, in usmiljenke, sestre Marije. Popoldan pa je bil vsak drugačen. V nedeljo smo se odpravili na družinski izlet h gradu Goričko, ki je največji grad v Sloveniji, in poromali k Mariji Vnebovzeti v Grad. V ponedeljek so bile družinske športne igre, ki jih je nekoliko okrnilo vreme, k sreči pa ima kančevski dom duhovnosti dovolj prostora, da smo izpeljali tekmovanja v treh disciplinah: namiznem nogometu, balinčkanju in namiznem tenisu. V torek si je popoldan organizirala vsaka družina po svoje, sreda pa je bila spet praznična in smo odšli peš na romanje k Rotundi v Selu. Večina je šla tja in nazaj peš, kdor pa zaradi bolezni ali ker je bil še premajhen, ni zmogel, se je pa lahko peljal.

Pa večeri? Prvi je bil posvečen naši državi, prekmurskim literatom Jožefu Smeju, mariborskemu pomožnemu škofu, ki je tudi pesnik in pisatelj, Karolini Kolmanič in zakoncema Zlatki in Jožetu Volarič. V ponedeljek zvečer smo se šli razne družabne igre, v torek smo se zbrali zunaj ob tabornem ognju in očetje so pripovedovali, kako so srečali in vzljubili svoje žene, sredin večer pa je bil spet poseben: poleg tega, da so družine dobile priznanja za sodelovanje pri športnih igrah, ki so jih animatorji izdelali sami, nagrada za vse pa je bil sladoled, smo se igrali nekaj posebnih iger, ki so povzročile prave salve smeha.

Kar prehitro je prišel četrtek, ko je bilo treba pospraviti in oditi. Po maši v kapeli sv. Frančiška na prostem in kosilu smo počasi odhajali, hvaležni tako bratom kapucinom kot drugim donatorjem Aninega sklada, da so nam omogočili preživeti te dragocene dneve.

                                                                                 Marjeta z družino

 

  • Kančevci 2016_1
  • Kančevci 2016_2
  • Kančevci 2016_3
  • Kančevci 2016_4
  • Kančevci 2016_5
  • Kančevci 2016_6
  • Kančevci 2016_7
  • Kančevci 2016_8
  • Kančevci 2016_9
  • Kančevci 2016_10

več slik

Ustanova Anin Sklad
Poljanska 6
P.P. 2064
1000 Ljubljana
Telefon z odzivnikom in fax.: 01/231 56 08
Telefon ob dežurnih urah: 0590 355 30
GSM: 031/327-768
anin.sklad@rkc.si

Dežurstvo v pisarni:
sreda od 10. do 15. ure.
V mesecu avgustu ni dežurstev v pisarni.

Svoje prispevke za spletno stran pošljite na:
web@anin-sklad.si

Copyright © 2013. Anin sklad Rights Reserved.